Teodor Regoršek

Prvi mesec:

Že dolgo sem si želel izkusiti življenje in košarko v tujini - izven domačega okolja, kjer lahko hkrati napredujem in se razvijam kot igralec. Ko se mi je ponudila priložnost igrati v Nemčiji pri Hakro Merlins (iskrena hvala ekipi BSC in Big Fiš), sem jo z veseljem zagrabil. Verjamem, da je to idealna priložnost, da naredim naslednji korak in se oblikujem v profesionalnega košarkarja.

Prvi tedni so za mano in že zdaj čutim, da sem na pravi poti. Polno treniram, se dokazujem pri članski ekipi in intenzivno delam na individualnih veščinah ter se učim novih tehnik. Hkrati igram tudi v razvojni ligi Hakro Merlins, kjer pridobivam dragocene izkušnje in rastem kot igralec. Kljub temu, da sem moral zapustiti domovino, sem prepričan, da sem se odločil pravilno - tukaj imam vse pogoje, da resnično napredujem

Na novo poglavje, nove izzive in nove uspehe !

Drugi mesec:

Zdaj sem že en mesec v Nemčiji, za mano pa so štiri tekme, na katerih imam v razvojni ligi Hakro Merlinsa povprečje 21 točk. V Nemčiji sem praznoval tudi svoj 20. rojstni dan – prvič v tujini, brez družine in znancev.

Poleg tega imam vedno več individualnih treningov, počasi pa me začenjajo uvajati tudi v prvo ekipo. Prepričan sem, da imam tukaj eno najboljših priložnosti za napredek.

Hkrati se učim samostojnega življenja, saj moram zdaj skrbeti za vse - od kuhanja do pranja in čiščenja. Malo naporno so mi še odhodi v trgovino, kjer moram sam nositi 7-kilogramske vrečke, a sem se že navadil.

Zaenkrat sem z Nemčijo zelo zadovoljen in opažam, da napredujem tudi košarkarsko.

Tretji mesec:

Zadnji mesec v Nemčiji je bil zame izjemno zanimiv in poseben. Prvič sem namreč nastopil za člansko ekipo, občutek ob tem pa je bil res nepozaben. Na igrišče sem stopil s številko 13 in bil neizmerno ponosen ter hvaležen, da sem lahko del tako kakovostne ekipe.

Veliko ljudi me sprašuje, zakaj sem izbral prav številko 13, saj ni ravno vsakdanja izbira. Prav v tem pa vidim njen čar. Nekateri jo imajo za nesrečno in neobičajno, meni pa je všeč ravno zaradi te drugačnosti. Poleg tega jo je v času igranja za OKC nosil tudi Paul George, ki je bil takrat eden mojih najljubših igralcev, kar je odločitev še dodatno utrdilo.

Ko sem prvič zaslišal svoje ime iz zvočnikov, me je preplavil val adrenalina. V tistem trenutku sem resnično užival, saj je čutiti, da v Nemčiji živijo za košarko. To so v zadnjih letih dokazali tudi z izjemnimi uspehi, saj so osvojili naslov svetovnih in evropskih prvakov.

Dobro nam gre tudi v drugi ekipi, kjer se trenutno nahajamo na petem mestu, kljub temu da ekipo sestavljata mladost in pomanjkanje izkušenj. Odigrali smo zadnjo tekmo v letošnjem letu, s čimer smo zaključili poglavje 2025 in z optimizmom zremo proti letu 2026.

Zelo me je razveselila tudi misel, da se bom lahko vrnil domov in ponovno srečal svojo družino, ki jo neizmerno spoštujem in mi vedno stoji ob strani, ne glede na okoliščine.

Moje potovanje v Nemčiji se nadaljuje in že se veselim vseh novih izzivov, ki me še čakajo.